TIAGO MARTINS (PT): Rule#1

Rule#1

(Pravilo #1)

Udeleženci so vabljeni, da zgradijo strukturo iz otroškega gradbenega kompleta. To delo je predstavljeno, kot enostavna (ali celo naivna) igrača ali igra, ki animira obiskovalce, da odigrajo dele izkustva odraščanja. Obešena slika sugestira idealiziran cilj za dejavnost, katerega lahko udeleženci prevzamejo za svojega. Doseganje tega cilja bo mogoče težje kot je pričakovano, saj se osnova, na kateri se gradi struktura nestrpno giba in izničuje delo udeležencev, ter s tem zahteva spremembo v strategiji. Ta preprosta dinamika se lahko spremeni v igro.

Če postane struktura stabilna in nespremenljiva je “igre” konec. To stabilno strukturo se lahko uokviri tako kot spomenik, ki označuje zmago, kot tudi kot žalni spomenik zadovoljstvu igre.

S tem, ko je dejanje použito ni več ničesar v čemer bi lahko sodelovali, ničesar kar bi vzburilo in presenetilo. Tako lahko nestrpno premikajočo podlago vidimo kot nujno silo rasti, kontinuitete in spremembe.