Avtorji v galerijskem prostoru vzpostavljamo instalacijo, ki predstavlja konceptualno grobnico, opremljeno s kamero in mikrofonom, vgrajenima v nagrobnik. Kamera je povezana z Arduino senzorjem, ki ga opazovalec s približanjem sproži ter tako zažene skrivno video snemanje, ki v video zapis spremeni trenutnega obiskovalca oziroma trenutno dogajanje. Snemanje je časovno omejeno na eno minuto. Ta video se s pomočjo računalniškega programa avtomatsko obdela ter poreže na določeno časovno trajanje, nato pa se vsi zbrani posnetki (baza zbira zapise, ki se snemajo čez dan) objavljajo avtomatsko na Twitter računu osebe z nagrobnika. Projektor s twiti, ki bodo objavljeni, se prav tako postavi v galerijski prostor, vendar ločeno od instalacije.

Namen instalacije je opozoriti publiko na bizarnost, ne-smiselnost in tudi nevarnost socialnih omrežij, od zamenjave identitete, lažnega profila, sovražnega govora ter možnosti zlorab. Ko je pred časom Pogrebni zavod Maribor na pobreškem pokopališču predstavil možnost digitalnega spomenika, je bilo v javnosti veliko sprenevedanja, medtem ko se nad dejstvom, da ogromno uporabnikov FB uporablja lažni profil in seje recimo sovražni govor ali ksenofobijo, ne zgraža nihče. Avtorji hočemo poseči v diskurz uporabnosti socialnih omrežij tako, da bomo ustvarili profil sodobnega pokojnika, ki bo tvital iz groba.

Avtorji: Aleksandra Farazin, Nina Jeza, Gregor Krušič, Petja Janžekovič

Tehnična podpora: Milan Grlica

Koprodukcija: Ministrstvo za kulturo RS, DD Trbovlje in KID Kibla

Sponzorji: Javne službe Ptuj, Kamnosek Leopold Methans