SATELLITEN

Satelite uporabljamo pri skoraj vseh modernih dosežkih, od komunikacije in navigacijskih sistemov do okoljskega nadzora, in v vojaške namene. Do zdaj je v orbiti že skoraj 3.000 satelitov, okoli 1.000 od teh je še delujočih. Večina teh objektov kroži okoli planeta na višini od 200 km in do 2.000 km, z orbitalno periodo od 90 do 130 minut.

Kljub njihovi uporabnosti njihov obstoj redko opazimo. Iz Zemlje so vidni le v redkih primerih, ko se nahajajo pod takšnim kotom, da se od njih odbijejo sončni žarki. Vendar pa poznamo vse potrebne podatke o njihovih lokaciji in poteh, saj so nujni za določanje prostih mest za nove satelite. Dostop do teh informacij omogoča napravi SATELLITEN (Sateliti), da zazna število satelitskih preletov glede na njeno lokacijo. Naprava na kvadratu, velikem približno 10 cm2, označuje njihove poti v realnem času, dokler ti daljni objekti ne zapustijo našega obzorja.

SATELLITEN (Sateliti) uporablja svojo lastno lokacijo kot začetno točko, in stare zemljevide področja kot osnovo za risanje. Dolgo časa so bili zemljevidi in atlasi edini vir geografskega znanja. Sedaj pa se rišejo poti satelitov nad nam domačimi soseskami; tako postavimo sicer nevidni promet v odnos z našim običajnim habitatom. V toku časa bodo črte satelitov izbrisale znane ulice in mesta in prekrile ne le originalne zemljevide, temveč tudi poti prejšnjih satelitov. V daljšem obdobju bo nastal zgolj črn kvadrat, ostanek te precej parazitske naprave, kot časovno okno, ki kaže navidezno neurejeno, v resnici pa zelo strukturirano aktivnost v spodnji Zemljini orbiti.