Skener je kinetični mehanski objekt, ki ob prodornem zvoku proizvaja dematerializirano sliko. Deluje na osnovi LED diod na kontrolni plošči, ki so programirane po logiki cikličnega vrtenja oziroma utripanja. Pritisk na sprožilec povzroči zdrs horizontalne premice z diodami po vertikalni osi, ki ob hitrem gibanju puščajo svetlobne sledi, ko pa se ustavijo, podoba izgine, izhlapi kot fatamorgana ali iluzija. Takšen učinek je mogoč ob programiranju diod po principu POV (Persistence of Vision), s pomočjo katerega umetnica, kot že sam termin namiguje, prevprašuje uveljavljen način vizualne percepcije. Skener vsebuje štiri slike, ki predstavljajo jamo s koreninami, vsaka z rahlo drugačne perspektive, da ponudi gledalcu efekt rotacije in možnost absorpcije.

Izhodišče umetničinega razmišljanja o vlogi slike in njenem odnosu do tehnologije sta bili vprašanji, kaj se zgodi s sliko, če se vanjo vpelje gibanje in kaj, če se podobo razkriva postopoma, po delih? Vzpostavljanja Skenerja se je lotila skozi analitično humanistično perspektivo, ki se v delu kaže kot opomin na dejstvo, da človek postaja v tehnologiziranem svetu razsrediščen subjekt, ki svoje travmatične praznine zapolnjuje s fantazmami.

Projekt je nastal v sodelovanju z Andrejem Primožičem in Janezom Zupanom.