Kristina Tica – Digitalna Molitev

Strojno učenje| GAN Networks
video instalacija variabilnih dimenzij

Project Digital Prayer uporablja eno izmed metod računalniškega vida za generiranje slike, katere končni rezultat spominja na pravoslavno ikono. Preko generiranja pikslov – z uporabo tehnike strojnega učenja in generativno nasprotne (adversarial) nevronske mreže – se vzpostavi povezava med kanonično strukturo pravoslavne ikone in umetno-inteligenčne slike generirane s pomočjo računalniškega programa.
Izdelan je bil računalniški program in zbrana je bila baza podatkov s približno 4000 digitalnimi reprodukcijami pravoslavnih krščanskih ikon, na osnovi katerih se računalnik uči ustvarjanja popolnoma novih oblik. V odnosu do geometričnih in matematičnih razporedov likovnih elementov pravoslavnih ikon se pričakuje, da bo računalnik s statističnimi operacijami uspel rekonstruirati kanonične likovnosti vizualnega jezika ikone.

Po zmožnosti tehnične reprodukcije smo prišli do točke, kjer slika ni zgolj nekaj kar se lahko reproducira kot digitalna slikovna datoteka – ampak da imamo stroj, ki lahko sestavi popolnoma novo sliko iz samega začetka. S procesom računanja se številni podatki združijo v statistični izračun in tako prevedejo v jezik računalniške kode. Rezultat je digitalna slika, sestavljena iz zbirk informacij in podatkov.

Pravoslavne ikone imajo svoj strog nabor pravil – namenjen vizualizaciji specifičnih narativ, ki močno držijo svoje semiotske sisteme skozi stoletja. Tendenca je, da se s pomočjo umetne inteligence ta kanonska koda razbije z drugačno računalniško kodo in da se sledeči podatki analizirajo v znanstvenem, tehničnem in teoretičnem smislu. Med njima obstaja več podobnosti kot je očitno na prvi pogled. Obe so informativne slike, ki se ustvarjajo skozi določen skupek pravil – kod in navodil. Obe predstavljata kodirne vmesnike – vizualne nosilce sporočila.

Cilj tega umetniškega projekta je demistifikacija moči umetne inteligence. Kar je v fevdalizmu predstavljal bog, predstavlja v neoliberalizmu AI (umetna inteligenca). Ikona je imela skozi srednji vek isti namen – kot okno do nematerialnega, projektivnega, duhovnega. V dobi, ko vse podatke hranimo v metaforičnem mestu imenovanem oblak, je očitno da obstaja simbolična podobnost z religioznim pomenom neba.

Naše potrebe, odgovori na vprašanja, moralni napotki in vplivi se danes prej hranijo znotraj virtualnega kot pa duhovnega prostora. Preko usmerjanja algoritmičnih procesov k imitaciji jezika ikon, si dva virtualna vmesnika nasprotujeta – virtualni svet slike in tradicionalno ročno izdelana ortodoksna ikona.

Slika ki jo vidimo, je zgolj vizualizacija kod in podatkov v ozadju, kar nas pripelje do analogije, ki jo je predstavil Boris Groys: “Digitalna slika je vidna kopija nevidne datoteke slike; nevidnih podatkov. V skladu s tem slika deluje kot bizantinska ikona – vidna kopija nevidnega boga.”

Kristina Tica
DIGITAL PRAYER
2020
Strojno učenje| GAN Networks
video instalacija variabilnih dimenzij

Sodelavci:
Miloš Trifunović / programer, razvijalec programske opreme
Marija Šumarac / skladatelj, avdio instalacije
Miloš Milovanović / Matematični inštitut Srbske Akademije za Znanost in Umetnost
Uroš Krčadinac / Fakulteta za Medije in Komunikacije, Beograd

Jacques Laroche / Fakulteta za medije in komunikacije, Beograd

Projekt podprt s strani
Center za promocijo znanosti, Beograd, znotraj European ARTIficial Intelligence Lab
project
Fakulteta za Medije in Komunikacijo, University Singidunum, Beograd