Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani · študentsko delo · mentorja: Boris Beja in dr. Tanja Medved

Ilustracija, ki jo je ustvarila študentka magistrskega študija Grafičnih in interaktivnih komunikacij Manca Baša, izhaja iz razmisleka o podobi vojaka, ki je v kolektivni zavesti pogosto zaznamovana z nasiljem in s strahom. Vojaki so nemalokrat razumljeni kot brezosebni akterij vojne morije, pri čemer spregledamo dejstvo, da se pod uniformami skrivajo posamezniki. 

Avtorica je podobo uniformiranega posameznika preoblikovala in nadgradila z zvočno podlago, s čimer nas navdaja z upanjem in hkrati referenčno upodablja zaveznike, ki so z dnevom D napovedali konec druge svetovne vojne. Upodobljeni vojak v rokah ne drži orožja, temveč glasbeni inštrument, ki je vojno morijo zamenjal s spevnostjo napredka, katerega del je bilo v povojni ureditvi in času tudi grafično oblikovanje. Akvarelno prelivanje modrin neba, v katerega je umeščen protagonist vojak-glasbenik, dopolnjuje tipografski pripis, ki si ga je avtorica izposodila iz verzov slovenske popevke. Popevka Zemlja pleše je prvič zazvenela na prvi Slovenski popevki, leta 1962. Glasbo je ustvaril Mojmir Sepe, besedilo pa napisal Gregor Strniša. Zemljo v besedilu je avtorica zamenjala z vojno, s čimer je želela opozoriti, da kljub proslavljanju miru in zmage nad okupatorji naš planet še vedno pleše v ritmu vojn, morije in trpljenja. 

Vojak na ilustraciji v rokah ne drži orožja, temveč glasbeni inštrument. S tem je avtorica ob obletnici konca 2. svetovne vojne, obeležila tudi ustanovitev Plesnega orgestra na Radiju Ljubljana, leta 1945, danes Big band RTV Slovenija. Element uničevanja in zastraševanja zamenja spevnost glasbe, ki simbolizira tiho željo po miru, svobodi in svetu onkraj nasilja. Likovna predloga se je iz plakata preoblikovala tudi v animacijo, v kateri vojak beži pred vojno ter si želi zvoke orožja zamenjati z zvoki glasbe, korakanje pa s plesom. Glasba in gib postaneta prostor povezovanja, v katerem ritem življenja ne narekuje nasilja, temveč mir.

Glasbeno podlago za animirani umetniški projekt sta prispevala Julijan Andrejaš in Timotej Duvnjak, s čimer sta delu dodala novo izkustvo, s tem pa nadgradila likovno sporočilo in našo zaznavo. Likovna interpretacija konca druge svetovne vojne Mance Baša vzpostavlja dialog med klasičnim likovnim izrazom, značilnim za povojno grafično oblikovanje, ter sodobnimi komunikacijskimi pristopi in orodji. Z uporabo animacije in pretočnih vsebin v javnem prostoru delo povezuje avtorski nagovor oblikovalke z naročniki_cami ter gledalci_kami kot končnimi naslovniki_cami sporočila. Kljub lahkotnosti in igrivosti animiranega vojaka pa v ospredju ostaja nemirna resničnost sveta – zemlja, ki še vedno »pleše« v rokah globalnih odločevalcev.

Delo Sredi zvezd, noč in dan, ki je za razstavno priložnost pomnoženo in povečano natisnjeno na tekstil,  je nastalo pri predmetu Likovne analize grafičnih izdelkov 2 na Naravoslovnotehniški fakulteti, Oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, Katedri za informacijsko in grafično tehnologijo, v študijskem letu 2025/2026.