
Senster
Edawrd Ihnarowicz, SENSTER, c. 1970 / RE:Senster 2017-2018
@Speculum Artium 2021
Edward Ihnatowicz (rojen 1926 v Chełm Lubelskem – umrl 1988 v Londonu) je večino časa živel v Londonu, kjer je ustvarjal kot kipar in oblikovalec s tehnikami vlivanja kovine. Obiskoval je Ruskinovo šolo za risanje v Oxfordu. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je pričel združevati organskim podobne lite podobe s hidravličnimi sistemi in električnimi senzorji. Njegova mobilna skulptura, imenovana SAM (Sound Activated Mobile oziroma mobilna naprava, ki se odziva na zvok) je bila leta 1968 razstavljena na razstavi Cybernetic Serendipity. James Gardner je v imenu Podjetja Philips Technology Ihnatowicza povabil, da skulpturo ustvari še v večji obliki. Tako je nastal SENSTER, ki so ga junija 1970 z ladjo prepeljali na Nizozemsko in ga razstavili v Evoluonu v Eindhovenu. V letih, ki so sledila, se je Edward Ihnatowicz pridružil inženirskim mrežam ter delal kot supervizor na podiplomskem študiju na Univerzitetnem kolidžu v Londonu. Njegovo zadnje kibernetično delo Bandit je nastalo leta 1973. V zadnjih letih svojega življenja se je umetnik loteval poizkusov z digitalno animacijo.
SENSTER je odličen prikaz zgodnje medijske umetnosti. Edward Ihnatowicz je v času, ko je bila kibernetika na vrhuncu svoje priljubljenosti, prevedel koncepte kot sta povratna zanka in nadzorni inženiring v izvirno obliko časovno zasnovanega umetniškega dela – v kibernetsko skulpturo. Jekleni skelet skulpture z nežnimi gibi sledi zvoku, ki prihaja iz okolice, kar abstraktni podobi vdahne občutenje žive(če)ga bitja. Leta 1970 je po stopinjah Schöfferjeve kinetične umetniške skulpture »CYSP 1« (1956) in Le corbusierjeve, Xenakisove in Varèsove »Poème électronique« predstavljene v Philipsovem paviljonu (1958), Ihnatowiczeva skulptura postala eden glavnih umetniških projektov, ki jih je podprla družba Philips. Ko so sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja razstavo odpovedali, je bil Senster uvrščen na seznam izgubljenih projektov medijske umetnosti.
V letih 2017 in 2018 je bila skulptura obnovljena v okviru projekta Re:SENSTER. Univerza AGH za znanost in tehnologijo v Krakovu jo je odkupila in jo s kolegi s Fakultete za intermedijsko umetnost na Akademiji za likovno umetnost ponovno aktivirala. Trenutno je spravljen na AGH Fakulteti za humanistične študije. Mreža Re:Senster tako še naprej deluje na področju humanistično inženirskih raziskav.























