{"id":3026,"date":"2023-07-21T16:15:00","date_gmt":"2023-07-21T16:15:00","guid":{"rendered":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/?p=3026"},"modified":"2023-07-21T16:15:03","modified_gmt":"2023-07-21T16:15:03","slug":"line-rider","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/line-rider\/","title":{"rendered":"Line Rider"},"content":{"rendered":"\n
<\/span>\"Prikazna

Line Rider<\/h2>\n\n\n

Pods Embed Error:<\/strong> Pod not found.<\/p><\/div><\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

\n
<\/div>\n\n\n\n

V zgodovini umetnosti so imela nekatera umetni\u0161ka dela sre\u010do, da so jih razumeli ne zgolj kot umetnost, pa\u010d pa tudi kot uporabna orodja, javne prostore, kulturne fenomene, meme. Line Rider je eno izmed tak\u0161nih umetni\u0161kih del.<\/p>\n\n\n\n

Line Rider, ki ga je septembra 2006 ustvaril slovenski umetnik Bo\u0161tjan \u010cade\u017e (znan tudi kot f\u0161k), ko je bil \u0161e \u0161tudent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, je klasi\u010dna igra v peskovniku, v kateri igralec nari\u0161e stezo, po kateri se spu\u0161\u010da sanka\u010d. Koncept je enostaven, estetika minimalna, mo\u017enosti pa so neskon\u010dne. \u010crta, ki jo igralec nari\u0161e, je lahko enostavna, ali pa se razvije v razdelano risbo; odvisno od igral\u010devega odnosa do lika, saj lahko risbo nari\u0161e tako, da se bo sanka\u010d po stezi spu\u0161\u010dal v nedogled, ali pa tako, da se bo zaletel ali padel na spektakularen na\u010din. Risalna deska nudi osnovna orodja za urejanje, brisanje in popravljanje delov risbe. Poleg tega je ve\u010dja od ekrana, kar uporabniku omogo\u010da, da nari\u0161e velike pokrajine. Zaradi tega in popolne simulacije fizike (steza mora biti dovolj gladka, da lik ne pade s sani oziroma se sani ne razbijejo na ko\u0161\u010dke) ter mo\u017enosti snemanja in deljenja kon\u010dne animacije se je igra Line Rider izkazala za nenavadno zasvojljivo in je enostavno postala internetni fenomen. Potem ko je bila septembra 2006 objavljena na Deviantart, je bila izvirna igra predstavljena na \u0161tevilnih priljubljenih spletnih straneh (od Yahooja do Time Magazina), pojavila se je v nekaj reklamah za McDonald\u2019s, obravnavali so jo v revijah o igrah in New York Timesu ter celo uporabljali kot izobra\u017eevalno orodje za u\u010denje fizike; dosegla je 34 milijonov prenosov in zasedla sedmo mesto na lestvici najpogostej\u0161ih iskanj Google Zeitgeist (vir: Wikipedia); bila je plagirana, postala pa je tudi predmet \u0161tevilnih variacij in priredb. \u0160e pomembneje pa je, da je nudila vsebino mnogim spletnim videom, s katerimi je na stotine uporabnikov delilo svoje trike in epske uspehe \u2013 ali epske neuspehe \u2013 v igri.<\/p>\n\n\n\n

Medtem ko je izvirna igra \u0161e vedno brezpla\u010dno dostopna na spletni strani linerider.com ali v aplikaciji pametnega telefona, bo na festivalu predstavljena njena 3D-razli\u010dica.<\/p>\n\n\n\n

Production: Aksioma \u2013 Institute for Contemporary Art, Ljubljana, 2020-2023<\/p>\n\n\n\n

Sound design: Jaka Bati\u010d<\/p>\n\n\n\n

Music: Sre\u010dna mladina, Etceteral, Kleemar, Borka (w. Bakto), Haiku Garden, Shekuza, Moveknowlegment<\/p>\n\n\n\n

Acknowledgment: Steven Wittens<\/p>\n\n\n\n

The project was developed in the framework of konS<\/em> \u2013 Platform for Contemporary Investigative Art<\/a>.<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V zgodovini umetnosti so imela nekatera umetni\u0161ka dela sre\u010do, da so jih razumeli ne zgolj kot umetnost, pa\u010d pa tudi kot uporabna orodja, javne prostore, kulturne fenomene, meme. Line Rider je eno izmed tak\u0161nih umetni\u0161kih del. Line Rider, ki ga je septembra 2006 ustvaril slovenski umetnik Bo\u0161tjan \u010cade\u017e (znan tudi kot f\u0161k), ko je bil […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3022,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_coblocks_attr":"","_coblocks_dimensions":"","_coblocks_responsive_height":"","_coblocks_accordion_ie_support":"","avtor_projekta":"Bo\u0161tjan \u010cade\u017e","_themeisle_gutenberg_block_has_review":false,"avtorji_projekta":"","ura_in_datum":"","naslednji_field":"","footnotes":""},"categories":[43,44,26],"tags":[],"class_list":["post-3026","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-97-sa23","category-97-sa23-projekti","category-pregledano-besedilo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3026","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3026"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3026\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3028,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3026\/revisions\/3028"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3022"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3026"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3026"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3026"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}