{"id":3984,"date":"2024-09-09T18:27:00","date_gmt":"2024-09-09T18:27:00","guid":{"rendered":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/?p=3984"},"modified":"2024-09-18T16:05:38","modified_gmt":"2024-09-18T16:05:38","slug":"cikel-predavanj-nove-tehnologije-nove-perspektive","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/cikel-predavanj-nove-tehnologije-nove-perspektive\/","title":{"rendered":"Cikel predavanj: Nove tehnologije, nove perspektive"},"content":{"rendered":"\n
<\/span>\"\"

Cikel predavanj: Nove tehnologije, nove perspektive<\/h2>\n\n\n

petek, 20. september, ob 17.00<\/p>\n\n\n\n

sodelujejo: dr. Uro\u0161 Ocepek, dr. Narvika Bovcon, dr. Ale\u0161 Vaupoti\u010d in dr. Eszter Polonyi<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

ob 17.00<\/strong><\/p>\n\n\n\n

dr. Narvika Bovcon:\u00a0Igralni modeli kot trajnostni konceptualni zapisi novomedijskih umetnin<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V prispevku premi\u0161ljujemo, ali je mogo\u010de novomedijska umetni\u0161ka dela opisati s teorijo videoiger, kot jo je razvil Alexander Galloway v svoji knjigi Gaming: Essays on Algorithmic Culture<\/em> (2006). Galloway predlaga dve osi za analizo akcij v videoigrah: diegeti\u010dne ali nediegeti\u010dne akcije na prvi osi, ki jih izvaja igralec ali stroj na drugi osi, ter na podlagi teh dveh osi opi\u0161e \u0161tiri tipe akcij. Drugi\u010d, v novomedijskih umetninah Sre\u010da Dragana bomo poiskali ponavljajo\u010de se metode in motive in jih povezali z Gallowayevimi tipi akcij v igrah. Rezultati interakcije, kot so elokucije, selekcije, povezave, naklju\u010dja ipd., so obi\u010dajno zapisani v podatkovni bazi njegovih novomedijskih umetni\u0161kih projektov, interpretiramo jih lahko kot zapise z umetnostjo podprte socializacije uporabnikov. Poleg tega se bomo osredoto\u010dili na specifi\u010dnosti razli\u010dnih medijev, vklju\u010denih v interaktivne instalacije, npr. telesne intervencije v obogateni resni\u010dnosti, semantizacijski akti v jezikovnih korpusih, narativizacija podatkovnih zbirk slik, tehno performansi, vodeni z ra\u010dunalni\u0161kim vidom, konceptualne igre itd. Nazadnje bomo predlagali izvedljivo re\u0161itev, ki ponuja scenarij za poustvarjanje nestabilnega medijskega umetni\u0161kega dela z opisovanjem njegove logike, lastnosti, funkcij in atributov na razli\u010dnih ravneh (konceptualni, kontekstualni, algoritemski, tehnolo\u0161ki, zgodovinski). (ARIS J7-3158, Trajnostna digitalna hramba slovenske novomedijske umetnosti)<\/p>\n\n\n\n

Narvika Bovcon je profesorica za video in novomedijsko umetnost, pou\u010duje na Fakulteti za ra\u010dunalni\u0161tvo in informatiko ter na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Njena raziskovalna podro\u010dja vklju\u010dujejo uporabni\u0161ke vmesnike za razstave na interaktivnih spletnih platformah ter v okoljih virtualne in obogatene resni\u010dnosti. Od leta 2016 je glavna in odgovorna urednica revije Likovne besede<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

ob 17.20<\/strong><\/p>\n\n\n\n

dr. Ale\u0161 Vaupoti\u010d:\u00a0\u017danrska pravila kot okvir za ohranjanje in prou\u010devanje novomedijske literature<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010clove\u0161ka epistemologija je osnovana na dveh stebrih: \u010dutni izku\u0161nji (Humov empirizem ali fenomenologija) in logiki, ki temelji na teoriji mno\u017eic. Quine v Epistemology Naturalized<\/em> razume \u010dloveka kot naravnega transformatorja, ki dokaj skromen \u010dutni vnos pretvarja v pravi hudourni\u0161ki izhod opisov. Tudi Carnapovo racionalno rekonstrukcijo (logi\u010dno rekonstrukcijo sveta iz \u010dutnih podatkov) je mogo\u010de razumeti kot ustvarjalne in domiselne mehanske simulacije pretvorb iz sveta izkustvenih implikacij v razli\u010dne jezike. Tak\u0161na odmaknjena in s pravili vodena ideja iger kot igrivih alternativnih svetov, po mo\u017enosti v reduciranem stanju, kot trdi Huizinga, lahko zagotovi pomemben pogled na algoritme literature novih medijev, pa tudi na njene druge zna\u010dilnosti. Pravila za posamezna dela so povzeta v \u017eanrskih konstruktih, ki jih bomo upo\u0161tevali za podro\u010dje, kjer se kri\u017eajo novi mediji in literatura. \u017danre lahko izpeljemo iz literarnih tradicij in iz temeljnih vidikov novomedijske umetnosti, ki zajemajo algoritemsko gradnjo komunikacijskih artefaktov iz (bolj ali manj obse\u017enih) arhivov izrekov v razli\u010dnih medijih in drugih podatkov. Teorija Espena Aarsetha je kibertekst obravnavala kot perspektivo za \u0161tudij literature in ne za dolo\u010den \u017eanr (Cybertext, 5). Nazadnje, treba je obravnavati tudi problem, da je danes \u017ee ve\u010d generacij digitalnih medijskih umetni\u0161kih del globoko v preteklosti, medtem ko medijska umetnost ostaja sinonim za \u00bbnovo\u00ab in \u00bbnastajajo\u010de\u00ab, zaradi \u010desar je te\u017eko prepoznati obse\u017enost izgube teh del. Pristop, ki temelji na \u017eanrskih pravilih, posku\u0161a re\u0161iti vpra\u0161anje ohranjanja z identifikacijo klju\u010dnih elementov posameznih del, ki jih je treba zabele\u017eiti in ohraniti. Opisi so \u017ee interpretacije z intrinzi\u010dnim ciljem narediti dela ponovno aktivna in dostopna ob\u010dinstvu prihodnosti. V zaklju\u010dku bo predstavljen pilotni projekt ohranjanja novomedijskega umetni\u0161kega dela Nacija \u2013 kultura<\/em> Vuka \u0106osi\u0107a (2000). (ARIS J7-3158, Trajnostna digitalna hramba slovenske novomedijske umetnosti)<\/p>\n\n\n\n

<\/a>Ale\u0161 Vaupoti\u010d je literarni komparativist, medijski teoretik in novomedijski umetnik. Zaposlen je kot vi\u0161ji znanstveni sodelavec na Raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Med letoma 2021 in 2023 je bil direktor Moderne galerije v Ljubljani, leta 2022 pa komisar za Slovenski paviljon na Bene\u0161kem bienalu. Trenutno je vodja interdisciplinarnega raziskovalnega projekta Trajnostna digitalna hramba slovenske novomedijske umetnosti. Med njegovimi raziskovalnimi zanimanji so teorija diskurza, semiotika, primerjalna umetnostna veda, teorija novih medijev, metodologija digitalne humanistike in realizem v umetnosti. Njegova monografija Vpra\u0161anje realizma<\/em> (2019) raziskuje kontinuitete in premike med tradicionalnimi in novimi mediji.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

ob 17.40<\/strong><\/p>\n\n\n\n

dr. Eszter Polonyi: Pou\u010devanje medijske arheologije: od-u\u010denje in ponovna predstava o zgodovinskem jazu<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Medijskega arheologa so imenovali eksperimentator (Fickers in van den Oever), upogibnik (G Hertz in Jussi Parikka), \u00bbmislec\u00ab (Ted Nelson, Lori Emerson, Erkki Huhtamo). V\u010dasih se medijski arheologi z nenaklonjenostjo imenujejo \u00bbmedijski\/zgodovinarji\u00ab. Medijski arheolog se redko imenuje \u00bb\u0161tudent\u00ab medijev. Vendar se je pred kratkim pojavilo ve\u010d besedil, ki nakazujejo, da je medijska arheologija kot podro\u010dje inherentno pedago\u0161ko, v smislu, da predpostavlja izkustvene, \u0161pekulativne in utele\u0161ene oblike pridobivanja znanja (Fickers in van den Oever; Patrick Ellis in Colin Williamson, Wanda Strauven ). Ta \u010dlanek sledi pozivu nedavnih medijskih arheologov, kot sta Andreas Fickers in Annie van den Oever, k \u010dutno anga\u017eiranemu sre\u010danju z medijskimi artefakti. Nakazuje, da bi lahko medijska arheologija s tak\u0161nimi metodami eksperimentiranja in poustvarjanja predstavljala nekak\u0161no odvajanje od toksi\u010dnih pozicij subjektov, vgrajenih v same medijske tehnologije. S tem, ko je zgodovinski jaz postal najpomembnej\u0161i, a potla\u010den medij na tem podro\u010dju, \u010dlanek trdi, da je medijska arheologija morda nepogre\u0161ljiva za zgodovinsko pisanje, ker zgodovinarjem in \u0161tudentom zgodovine ponuja prilo\u017enost, da radikalno na novo zamislijo sebe (Michel Foucault, Peter Galison, Claudia Rankine). (ARIS J7-3158, Trajnostna digitalna hramba slovenske novomedijske umetnosti)<\/p>\n\n\n\n

Eszter Polonyi je docentka na programu Kulturna zgodovina Univerze v Novi Gorici. Doktorirala je na Columbia University. Svoje delo o medijski arheologiji je objavila v revijah Apertura<\/em>, The New Review for Film and Television<\/em> in Found Footage Magazine,<\/em> \u0161e tri eseje ima v recenziji: za revijo Apparatus & Artifact: Journal for Media Archaeology<\/em>, za Routledge Reader Art and Artifice in Visual Culture: Eighteenth Century to the Present<\/em> in za Routledge Reader Media Archaeology<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

ob 18.00<\/strong><\/p>\n\n\n\n

dr. Uro\u0161 Ocepek: AI and Artistic Creation<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Eden izmed 50 najbolj\u0161ih evropskih u\u010diteljev leta 2023 se bo posebej za festival Speculum Artium poglobil v vpra\u0161anje, kako se odre\u017ee umetna inteligenca kot umetni\u0161ki ustvarjalec. Odprl bo dilemo, ali je \u017ee postala konkuren\u010dna \u010dloveku, ga morda lahko \u017ee nadomesti in kje je umetnik \u0161e vedno v prednosti pred njo. Zanimivo bo prisluhniti, kje sam vidi umetni\u0161ko ustvarjanje \u010dez 5 let.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

sodelujejo: dr. Uro\u0161 Ocepek, dr. Narvika Bovcon, dr. Ale\u0161 Vaupoti\u010d in dr. Eszter Polonyi<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_coblocks_attr":"","_coblocks_dimensions":"","_coblocks_responsive_height":"","_coblocks_accordion_ie_support":"","avtor_projekta":"","_themeisle_gutenberg_block_has_review":false,"avtorji_projekta":"","ura_in_datum":"","naslednji_field":"","footnotes":""},"categories":[59],"tags":[],"class_list":["post-3984","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-96-sa24-spremljevalni"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3984","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3984"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3984\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4062,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3984\/revisions\/4062"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3984"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3984"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3984"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}