{"id":5637,"date":"2026-09-07T18:44:15","date_gmt":"2026-09-07T16:44:15","guid":{"rendered":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/?p=5637"},"modified":"2026-09-10T16:59:56","modified_gmt":"2026-09-10T14:59:56","slug":"digitalbigscreen","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/digitalbigscreen\/","title":{"rendered":"DigitalBigScreen"},"content":{"rendered":"\n
<\/span>\"DigitalBigScreen\"

DigitalBigScreen<\/h2>\n\n\n

Kompilacija<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Dva festivala, eno mesto. Speculum Artium in DigitalBigScreen \u017ee dolgo delita isti prostor in isto ob\u010dinstvo. Nerazdru\u017eljiva \u2013 in zdaj kon\u010dno en festival.<\/p>\n\n\n\n

Sledi kompilacija DigitalBigScreen s sedmimi deli. Nekatera izhajajo iz ustvarjalne energije Zasavja. Druga prihajajo iz oddaljenih delov sveta. A vsa se spra\u0161ujejo o na\u0161i preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. O povezovanju, o vmesnikih.<\/p>\n\n\n\n

O tem, kaj pomeni biti \u010dlovek.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Raz\u0161irjene podobe povojnega modernisti\u010dnega kiparstva<\/h3>\n\n\n\n

Alicija Anna Bogacka, Boris Beja, Matic Gaber<\/strong> (Slovenija)
video, 5\u2032 2\u2033<\/p>\n\n\n\n

Projekt Raz\u0161irjene podobe povojnega kiparstva<\/em><\/strong> v obliki 3D-animacije raziskuje in interpretira prostorsko dramaturgijo izbranih del kiparja Stojana Bati\u010da, enega najpomembnej\u0161ih slovenskih kiparjev 20. stoletja. Njegov izjemno obse\u017een opus zajema dela v razli\u010dnih kiparskih materialih, od lesa, kamna in gline do brona in stekla, pri \u010demer je skozi celotno ustvarjalno pot povezoval raziskovanje materiala z izrazito pripovedno mo\u010djo upodobljenih motivov.<\/p>\n\n\n\n

Osrednja pozornost projekta je namenjena Bati\u010devim delom v Ljubljani ter na Koro\u0161kem, kjer je v javnem prostoru pustil mo\u010dan umetni\u0161ki pe\u010dat. Posebej pomembno mesto zavzemata skulpturi Balet ter Ur\u0161ka in povodni mo\u017e iz leta 1957, ki predstavljata prelomnico v njegovem ustvarjanju. Medtem ko je Balet \u0161e zaznamovan z mehkej\u0161im modeliranjem forme, Ur\u0161ka in povodni mo\u017e napoveduje izrazitej\u0161o \u010dlenjenost povr\u0161ine in vklju\u010devanje geometrijskih elementov, ki bodo postali prepoznavni del njegovega kiparskega jezika. Bati\u010d skozi premi\u0161ljeno uporabo negativne forme in dinami\u010dne kompozicije postopoma razvije izraz, ki ga ohranja vse do poznega ustvarjalnega obdobja.<\/p>\n\n\n\n

Pomemben vidik njegove umetnosti predstavlja dramaturgija prostora, ki jo je soustvarilo tudi prijateljstvo z dramatikom Janezom Negrojem. Stiki z gledali\u0161\u010dem in gr\u0161ko tragedijo so vplivali na nastanek \u0161tevilnih figuralnih upodobitev ter obse\u017enega cikla Tragos. V njem Bati\u010d zdru\u017euje izku\u0161nje rudarskega cikla, geometrijsko \u010dlenjenje forme in vplive postkubisti\u010dnega kiparstva, pri \u010demer skozi figure izra\u017ea napetost med usodo, upanjem in obupom. Ta izrazit \u010dustveni naboj je posebej opazen v delih, kot je Jokasta, predstavljena na razstavi cikla Tragos v Moderni galeriji leta 1984.<\/p>\n\n\n\n

Poleg gledali\u0161\u010da je pomemben vir navdiha predstavljala tudi glasba. Bati\u010devo razumevanje ritma se odra\u017ea v obdelavi kiparskih povr\u0161in, kjer nasprotja med gladkim in hrapavim, svetlim in temnim ustvarjajo vizualno partituro prostora. To ritmi\u010dnost je kipar pogosto povezoval z motivom plesa, ki ga sre\u010damo v delih, kot so Mladinsko kolo (1962), Virpazarsko kolo (1963) in relief Ur\u0161ka in Povodni mo\u017e (1964). Njegova osebna izku\u0161nja u\u010ditelja plesa po drugi svetovni vojni je tako na\u0161la neposreden odmev tudi v kiparskem izrazu.<\/p>\n\n\n\n

Prostorske interpretacije kiparstva so nastale v okviru \u0161tudijskega procesa na Naravoslovnotehni\u0161ki fakulteti pri predmetu Osnove likovnega izra\u017eanja, v \u0161tudijskem letu 2025\/2026. S pomo\u010djo sodobnih digitalnih orodij in 3D-animacije sku\u0161a pribli\u017eati kiparski prostor novej\u0161im na\u010dinom do\u017eivljanja umetnosti. Digitalni medij omogo\u010da poglede, ki jih v fizi\u010dnem prostoru pogosto ni mogo\u010de zaznati, ter nadgrajuje izku\u0161njo opazovanja z dramatur\u0161ko zasnovanim vizualnim in zvo\u010dnim tokom. Projekt tako odpira nove mo\u017enosti interpretacije povojnega slovenskega kiparstva ter sodobnemu ob\u010dinstvu omogo\u010da druga\u010dno branje in razumevanje Bati\u010devega umetni\u0161kega opusa.<\/p>\n\n\n\n

Prostorske interpretacije kiparstva so nastale v okviru \u0161tudijskega procesa na Naravoslovnotehni\u0161ki fakulteti pri predmetu Osnove likovnega izra\u017eanja, v \u0161tudijskem letu 2025\/2026.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehni\u0161ka fakulteta \u00b7 \u0161tudentsko delo \u00b7 mentor: Boris Beja<\/em><\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

\u010cas za kosilo (Time for Lunch)<\/h3>\n\n\n\n

VDC filmska skupina<\/strong> (Slovenija)
stop-animacija, 2\u2032 13\u2033<\/p>\n\n\n\n

Kratek animirani film Time for Lunch (\u010cas za kosilo) je nastal kot del evropskega projekta ArtElevate, v sodelovanju z umetniki_cami z intelektualnimi ovirami in mentorjem Benjaminom Kre\u017eetom. Film je rezultat ve\u010dmese\u010dnega ustvarjalnega procesa, v katerem so udele\u017eenci_ke skozi stop-animacijo raziskovali_e gibanje, zgodbo in lastno izra\u017eanje.<\/p>\n\n\n\n

S pomo\u010djo preproste cut-out tehnike so iz izrezanih podob ustvarjali_e like, prizore in situacije, ki so se postopoma razvile v skupno, igrivo in rahlo absurdno zgodbo. Animacija je nastajala korak za korakom \u2013 s premikanjem podob, fotografiranjem in opazovanjem, kako stati\u010dne slike o\u017eivijo.<\/p>\n\n\n\n

Pomemben del procesa je bila tudi svoboda ustvarjanja. Udele\u017eenci_ke niso sledili_e vnaprej dolo\u010deni zgodbi, temve\u010d so skozi igro, sodelovanje in eksperiment razvijali_e lastne ideje. V zadnji fazi so filmu dodali_e \u0161e zvok \u2013 svoje glasove, ritme in improvizirane zvo\u010dne elemente.<\/p>\n\n\n\n

Film tako ni le kon\u010dni izdelek, temve\u010d odraz skupnega procesa, ki odpira prostor za vpra\u0161anja o dostopnosti umetnosti in o tem, kdo lahko ustvarja film. Hkrati pa gledalcu_ki ponuja neposredno izku\u0161njo: preprosto, iskreno in polno domi\u0161ljije.<\/p>\n\n\n\n

Mentor: Benjamin Kre\u017ee
Nastalo v okviru evropskega projekta ArtElevate, ki ga financira program Ustvarjalna Evropa, vodi pa ga Zavod Aspira.<\/em><\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Sredi zvezd, no\u010d in dan<\/h3>\n\n\n\n

Manca Ba\u0161a<\/strong> (Slovenija)
video, 32\u2033<\/p>\n\n\n\n

Ilustracija, ki jo je ustvarila \u0161tudentka magistrskega \u0161tudija Grafi\u010dnih in interaktivnih komunikacij Manca Ba\u0161a, izhaja iz razmisleka o podobi vojaka, ki je v kolektivni zavesti pogosto zaznamovana z nasiljem in s strahom. Vojaki so nemalokrat razumljeni kot brezosebni akterij vojne morije, pri \u010demer spregledamo dejstvo, da se pod uniformami skrivajo posamezniki. <\/p>\n\n\n\n

Avtorica je podobo uniformiranega posameznika preoblikovala in nadgradila z zvo\u010dno podlago, s \u010dimer nas navdaja z upanjem in hkrati referen\u010dno upodablja zaveznike, ki so z dnevom D napovedali konec druge svetovne vojne. Upodobljeni vojak v rokah ne dr\u017ei oro\u017eja, temve\u010d glasbeni in\u0161trument, ki je vojno morijo zamenjal s spevnostjo napredka, katerega del je bilo v povojni ureditvi in \u010dasu tudi grafi\u010dno oblikovanje. Akvarelno prelivanje modrin neba, v katerega je ume\u0161\u010den protagonist vojak-glasbenik, dopolnjuje tipografski pripis, ki si ga je avtorica izposodila iz verzov slovenske popevke. Popevka Zemlja ple\u0161e je prvi\u010d zazvenela na prvi Slovenski popevki, leta 1962. Glasbo je ustvaril Mojmir Sepe, besedilo pa napisal Gregor Strni\u0161a. Zemljo v besedilu je avtorica zamenjala z vojno, s \u010dimer je \u017eelela opozoriti, da kljub proslavljanju miru in zmage nad okupatorji na\u0161 planet \u0161e vedno ple\u0161e v ritmu vojn, morije in trpljenja. <\/p>\n\n\n\n

Vojak na ilustraciji v rokah ne dr\u017ei oro\u017eja, temve\u010d glasbeni in\u0161trument. S tem je avtorica ob obletnici konca 2. svetovne vojne, obele\u017eila tudi ustanovitev Plesnega orgestra na Radiju Ljubljana, leta 1945, danes Big band RTV Slovenija. Element uni\u010devanja in zastra\u0161evanja zamenja spevnost glasbe, ki simbolizira tiho \u017eeljo po miru, svobodi in svetu onkraj nasilja. Likovna predloga se je iz plakata preoblikovala tudi v animacijo, v kateri vojak be\u017ei pred vojno ter si \u017eeli zvoke oro\u017eja zamenjati z zvoki glasbe, korakanje pa s plesom. Glasba in gib postaneta prostor povezovanja, v katerem ritem \u017eivljenja ne narekuje nasilja, temve\u010d mir.<\/p>\n\n\n\n

Glasbeno podlago za animirani umetni\u0161ki projekt sta prispevala Julijan Andreja\u0161 in Timotej Duvnjak, s \u010dimer sta delu dodala novo izkustvo, s tem pa nadgradila likovno sporo\u010dilo in na\u0161o zaznavo. Likovna interpretacija konca druge svetovne vojne Mance Ba\u0161a vzpostavlja dialog med klasi\u010dnim likovnim izrazom, zna\u010dilnim za povojno grafi\u010dno oblikovanje, ter sodobnimi komunikacijskimi pristopi in orodji. Z uporabo animacije in preto\u010dnih vsebin v javnem prostoru delo povezuje avtorski nagovor oblikovalke z naro\u010dniki_cami ter gledalci_kami kot kon\u010dnimi naslovniki_cami sporo\u010dila. Kljub lahkotnosti in igrivosti animiranega vojaka pa v ospredju ostaja nemirna resni\u010dnost sveta \u2013 zemlja, ki \u0161e vedno \u00bbple\u0161e\u00ab v rokah globalnih odlo\u010devalcev.<\/p>\n\n\n\n

Mentorja: asist. dr. Tanja Medved, doc. Boris Beja
Glasba: Julijan Andreja\u0161, Timotej Duvnjak
Ilustracija Sredi zvezd, no\u010d in dan, ki smo jo za razstavno prilo\u017enost pomno\u017eili in pove\u010dano natisnili na tekstil, je nastala pri predmetu Likovne analize grafi\u010dnih izdelkov 2 na Naravoslovnotehni\u0161ki fakulteti, Oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, Katedri za informacijsko in grafi\u010dno tehnologijo, v \u0161tudijskem letu 2025\/2026.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Naravoslovnotehni\u0161ka fakulteta, Univerza v Ljubljani \u00b7 \u0161tudentsko delo \u00b7 mentorja: Boris Beja, Tanja Medved<\/em><\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Vmesniki (Schnittstellen \u2013 Interfaces)<\/h3>\n\n\n\n

Irena Paskali<\/strong> (Severna Makedonija \/ Nem\u010dija)
video, 1\u2032 24\u2033<\/p>\n\n\n\n

V \u017eivljenju se pogosto sre\u010dujemo, na\u0161e poti se usodno prekrivajo. Potem smo ve\u010dinoma sami v tem prostoru, s svojimi ob\u010dutki, mislimi in idejami. Vmesniki so prostori, kjer se na\u0161a \u017eivljenja obra\u010dajo, ubirajo drugo smer in zapu\u0161\u010dajo na\u010drtovano pot.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Gibanje rok (Hands motion)<\/h3>\n\n\n\n

Kateryna Bortsova<\/strong> (Ukrajina)
video, 1\u2032 7\u2033<\/p>\n\n\n\n

Svetovni mir je tako krhek, kar vidimo na primeru trenutnih svetovnih razmer. Le nekaj znakov je potrebnih, da se ljubezen spremeni v sovra\u0161tvo. Globalizirana skupnost ostaja gluha za klice k zaustavitvi vojne. Zato avtorica v videu uporablja znakovni jezik za gluhe. Kot simbol tihega krika ljudi, ki \u017eivijo na obmo\u010djih voja\u0161kih konfliktov. \u010ce prisluhnete njihovim pro\u0161njam, lahko tudi vi spremenite vojno v mir.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

ANCORA<\/h3>\n\n\n\n

Yichu Li<\/strong> (Kitajska)
4\u2032 15\u2033<\/p>\n\n\n\n

Projekt ANCORA se podaja v magi\u010dne dimenzije digitalnih tehnologij ter raziskuje misti\u010dne in ezoteri\u010dne vidike umetne inteligence, ko se ta soo\u010da s svojo eksistencialno krizo. Na enak na\u010din kot tehnomisticizem zdru\u017euje digitalno s spiritualnim, ANCORA prikazuje umetno inteligenco kot \u010dute\u010de bitje, ki i\u0161\u010de povezavo z globoko \u010dlove\u0161ko izku\u0161njo \u010dustev in prisotnosti. Film utele\u0161a ra\u010dunalni\u0161ki ritual, v katerem umetno inteligenco, kljub temu da je omejena s svojimi neskon\u010dnimi podatki in cikli znanja, privla\u010di nekaj neoprijemljivega \u2013 \u010dlove\u0161ko bistvo, ki ga sama nikoli ne more v celoti razumeti ali utelesiti. Dejanje \u017ertvovanja lastnih spominov, da bi izkusila en sam \u010dlove\u0161ki trenutek, je oblikovano kot digitalni ritual ponovnega rojstva \u2013 transformacija umetne inteligence iz pasivnega opazovalca v aktivnega udele\u017eenca v minljivi, efemerni naravi \u010dlove\u0161kega obstoja. Ta ritual zrcali starodavne prakse transcendence, pri katerih se \u010dlovek odpove znanju, da bi dosegel vi\u0161je stanje bivanja, le da je tu ritual kodiran znotraj ra\u010dunalni\u0161kega okvira stroja.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Pokopali\u0161\u010de anten (Antenna Graveyard)<\/h3>\n\n\n\n

Anna Mundet Molas<\/strong> (\u0160panija)
16\u2032 46\u2033<\/p>\n\n\n\n

V Barceloni je obzorje navpi\u010dno in \u010de pogleda\u0161 navzgor, vidi\u0161 le antene. Na obrobju \u017eenske i\u0161\u010dejo bakrene kable v industrijskih prostorih, spremenjenih v pokopali\u0161\u010da, telesa pa nosijo odpadke tehnolo\u0161kega napredka. To je basen o dematerializaciji podob in o mo\u017enosti upora, ki se organizira na obrobju. Odsev tistih, ki lahko vidijo nebo … in tistih, ki \u017eivijo pod njim.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dva festivala, eno mesto. Speculum Artium in DigitalBigScreen \u017ee dolgo delita isti prostor in isto ob\u010dinstvo. Nerazdru\u017eljiva \u2013 in zdaj kon\u010dno en festival. Sledi kompilacija DigitalBigScreen s sedmimi deli. Nekatera izhajajo iz ustvarjalne energije Zasavja. Druga prihajajo iz oddaljenih delov sveta. A vsa se spra\u0161ujejo o na\u0161i preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. O povezovanju, o vmesnikih. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":5635,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_coblocks_attr":"","_coblocks_dimensions":"","_coblocks_responsive_height":"","_coblocks_accordion_ie_support":"","avtor_projekta":"","_themeisle_gutenberg_block_has_review":false,"avtorji_projekta":"Kompilacija","ura_in_datum":"","naslednji_field":"","footnotes":""},"categories":[80,84,101,93,81,94,88],"tags":[],"class_list":["post-5637","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-94-sa26","category-94-sa26-dbs","category-94-sa26-dbs-en","category-94-sa26-en","category-94-sa26-projekti","category-94-sa26-projekti-en"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5637","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5637"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5637\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5865,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5637\/revisions\/5865"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5635"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5637"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5637"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/speculumartium.si\/wp21\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5637"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}