Univerzitet Singidunum, Fakultet za medije i komunikacije · študentsko delo · mentor: prof. dr Predrag Terzić

Sodobna družba predstavlja individualizem kot vrhunec svobode, medtem ko nas v ozadju prefinjeno standardizira. Vzgoja, družbene norme in biološka nujnost ljudje povezujejo v skupnosti, ki oblikujejo naše potrebe in pogled na svet. Paradoksalno postaja ta odnos v dobi umetne inteligence še bolj kompleksen. Medtem, ko nas udobje digitalne dobe fizično odtujuje, algoritmi sočasno predelujejo naše podatke in nas združujejo v novo obliko kolektivnosti na metaravni. Ali zato izgubljamo potrebo po kolektivni, oprijemljivi realnosti, ki je nekoč – recimo na primeru delavske solidarnosti – tvorila jedro človekove enotnosti?

Instalacija Dostop do kolektivnega individuuma je interaktivni digitalni amalgam. V treh medsebojno povezanih fazah zbira podatke in posnetke obrazov obiskovalcev_k ter jih spreminja v zaslonsko reprezentacijo enega samega, skupnega subjekta. Samodejna privolitev v ustvarjanje banalnega gesla za nadaljevanje postopka razgalja našo vsakdanjo ubogljivost v  digitalnem sistemu – ali se odpovedujemo svoji identiteti zaradi lastne varnosti ali zaradi varnosti korporacij, ki te podatke nadzorujejo? Zvok, ki prihaja iz instalacije, odmeva kot odmev v jami in nakazuje neprekinjeno algoritemsko kopičenje naših odtujenih identitet.