Iz česa so narejeni domovi – arhitektura izkoreninjenosti
Lucija Ivšić
V tem interaktivnem izkustvu virtualne resničnost v velikosti sobe, ki je bil popolnoma ustvarjen z LIDAR tehnologijo med podaljšanim zaprtjem zaradi pandemije leta 2021, 110 milijonov točk rekonstruira stanovanje umetnice v Melbournu v Avstraliji in tako simbolično izpostavlja razmerje, ki obstaja med migracijo, prostorom in identiteto. V izkustvu virtualne resničnosti lahko obiskovalci prosto vstopijo in raziščejo dom umetnice, tako da v njem fizično hodijo ali pa da se teleportirajo znotraj njega. Ko si gledalec nadane očala za virtualno resničnost, se znajde v sedečem položaju v običajnem stanovanju z vsakdanjim pohištvom; ki pa je brez trdnih oblik. Kmalu po tem – odvisno od radovednosti gledalca – gledalec opazi, da – čeprav je še v istem stanovanju – ni več sam in da je bila ustvarjena vez med realnostima. Takrat se stanovanje začne vizualno spreminjati, slišijo se zvoki iz doma umetnice na Hrvaškem in tako zapolnijo prostor s spomini na njene starše in tradicionalne skupne nedeljske gostije. V skladu s “kvantnimi razmerji” Karen Barad, ki govorijo o simultanem obstoju na dveh prostorih hkrati in o tem, kako se spomin ob priklicu vsakič znova ustvari na novo, to delo raziskuje, kako izkusimo in “poznamo” prostor skozi svoje spomine in skozi spomine drugega. Z uporabo znanih zvokov družinskega doma na Hrvaškem, ki se povežejo z njenimi osebnimi spomini na trenutne bivanjske razmere, umetnica raziskuje, kako lahko izolacija od družine, preteklih domov in njihovega spomina vpliva na percepcijo prostora in identitete. Skozi zvočno in vizualno disjunkcijo in namensko uporabo zelo podrobne, a hkrati sanjske vizualne estetike oblakov točk delo raziskuje neprestano napetost med prisotnostjo in odsotnostjo, sedanjostjo in preteklostjo, prostorom in lokacijo, ki nazadnje zmoti materialnost sedanjega trenutka.
