NAO Tamagotchi projekt
RUK in Avery Odlazek
Tamagotchiji so bili linija igrač v 90. letih preteklega stoletja, ki so omogočale, da se igrate z digitalnimi živalmi. Čeprav so bili namenjeni predvsem otrokom, so bili eni izmed prvih primerov človekovega povezovanja s tehnologijo na osebni ravni. Ljudje so rasli in se prilagajali svojim ljubljenčkom ter jih zato videli kot bolj človeške.
Cilj NAO Tamagotchi projekta je prenesti enak občutek v robota NAO. Udeleženci ne samo skrbijo za digitalnega hišnega ljubljenčka, ampak ga tudi vidijo kot v živo. Poleg tega želimo tudi nadaljevati programiranje in razvoj aplikacij, ki običajno ne bi delovale na robotu NAO.
Robotove oči kažejo dva različna merilnika: enega za lakoto in drugega za naklonjenost. Ko se oči napolnijo, pomeni, da robot potrebuje hrano ali pozornost. Robotu priskrbimo, kar potrebuje tako, da se mu posvetimo.
Levo rdeče oko predstavlja naklonjenost. Robotovi potrebi po ljubezni ugodimo z božanjem: potrebno se je dotakniti enega izmed njegovih senzorjev (na glavi, rokah ali nogah). Ko sprožimo senzorje, se merilnik avtomatično ponastavi na vrednost 0. Z večanjem potrebe po naklonjenosti robot postaja vse bolj žalosten in negotov, dokler ni na koncu njegovo oglašanje komaj slišno.
Desno modro oko predstavlja lakoto. Robotovo lakoto potešimo tako, da mu pokažemo sliko hrane. Ko robot zagleda hrano, vrednost na merilniku skoči nazaj na 0 in robot ni več lačen. Ko se lakota stopnjuje, se verjetnost, da bo robot kaj počel, zmanjšuje, dokler se na koncu ne usede. Če se merilnik kdaj popolnoma napolni, se robot samodejno izklopi in se ne odziva več.
Čeprav gre zgolj za program na robotu, upamo, da bo instalaciji uspelo še bolj povezati ljudi in stroje, ne le v obliki skrbi za robota, ampak tudi skozi občutek medsebojnega simbiotičnega odnosa.
