Začetek raziskovanja identitete subjekta, telesa in kože, največjega človeškega organa, ki deluje kot stik med notranjim in zunanjim svetom, izhaja iz osebne izkušnje intermedijske umetnice Valerie Wolf Gang. Zaradi zdravstvenih razlogov so ji morali odstraniti večji del kože, kar je sprožilo njen interes za to raziskovalno področje. S projektom Antropomorfizacija topografije sveta je umetnica začela virtualizirati in digitalno arhivirati okolja, v katerih se je znašla s svojim novim telesom.

V njenem najnovejšem umetniškem projektu Simbioparazitika gre Valerie Wolf Gang še korak dlje. Obiskovalec ni več le pasiven opazovalec; postane aktivni udeleženec v virtualni pokrajini, ki jo je umetnica ustvarila. Vsak njegov korak ali dejanje pušča sledi, ki trajno vplivajo na to pokrajino. Virtualni gozd, v katerega nas umetnica povabi, je tako enovit kot dinamičen, oddaljen, a hkrati prepoznaven. Ta prostor ni zgolj metafora za naravo, temveč tudi prostor, v katerem umetnica preživlja veliko časa v razmišljanju in raziskovanju.

Projekt Simbioparazitika obiskovalca umešča v virtualni prostor, v katerem z vsakim svojim korakom in dejanjem pušča sledi. Te sledi se manifestirajo kot rast organskih gmot, ki so oblikovane na podlagi teksture človeške kože. Podobno kot v realnem svetu tudi v virtualnem okolju človeška prisotnost pušča trajne posledice. Projekt raziskuje dinamiko med človekom in naravo, individualnim in kolektivnim, tehnologijo in okoljem. Symbioparasitica s tem odpira temeljna vprašanja o trajnosti, soodvisnosti in končni ranljivosti našega bivanja na Zemlji. Je odmeven pogled na to, kako smo ljudje del narave, in obenem na nepovraten vpliv, ki ga imamo na okolje.