Laura Bučar: NeuroMaze
Inovativna izkušnja NeuroMaze združuje napredno tehnologijo s kognitivno interakcijo, spodbuja raziskovanje možnosti človeškega uma, ki jih omogočajo tehnološke inovacije, ter združuje zabavo in izzive v izjemno interaktivno doživetje.
Delo je zasnovano kot interaktivna instalacija, pri kateri udeleženci s pomočjo možgansko-računalniškega vmesnika (BCI) in robotske roke usmerjajo premike miške. Vmesnik zaznava možganske valove udeleženca in jih pretvarja v ukaze za premikanje robotske roke, ki s pomočjo magnetov premika miško skozi labirint do sira.

Andrija Mihailović: Poveži pike
Projekt Connect the dots omogoča risanje na osnovnem koordinatnem sistemu brez uporabe rok ter spodbuja krepitev koncentracije in spomina. Udeleženci s pomočjo možgansko-računalniškega vmesnika (BCI), ki deluje kot koordinatno polje, z možganskimi valovi usmerjajo robotsko roko, ki s pisalom povezuje točke in tako nariše želeno risbo.

Iva Grilec: RoboMix
Projekt RoboMix udeležencem približa principa barvnega kroga in mešanja primarnih barv v sekundarne. Udeleženci s pomočjo možgansko-računalniškega vmesnika (BCI) izberejo primarni barvi, ki jo robotka roka zmeša in nanese na izbrano polje pobarvanke.

Tajda Stiplovšek Jug: Horoskop
Projekt Horoskop gledalca spodbudi, da opredeli svoje mnenje o sedmih izbranih tezah. Možgansko-računalniški vmesnik (BCI) zabeleži gledalčeve odločitve ter jih posreduje robotski roki, ki na podlagi izraženih mnenj izriše sedem črt, ki se stikajo pod različnimi koti. Tako nastane črtna risba, podobna horoskopski upodobitvi ozvezdja, in določena z gledalčevim strinjanjem z izbranimi tezami. Delo vsebinsko raziskuje raznolikost posameznikov: vsaka risba je drugačna, kot so drugačne posameznikove odločitve, odvisne od njegovih življenjskih okoliščin.

Jaka Oman: AmbiMind
Projekt AmbiMind se osredotoča na koncept upravljanja ambientalne svetlobe glede na možgansko aktivnost uporabnika ter temelji na predpostavki, da lahko s prilagajanjem ambientalne svetlobe vplivamo na počutje in produktivnost ljudi. Hladnejša svetloba, med 5.000 in 7.000 kelvinov, povečuje koncentracijo in produktivnost, znižuje nivoje melatonina in posledično zmanjša mentalni napor. Toplejša svetloba, med 2.000 in 4.000 kelvinov, pa ustvarja občutek udobja in sprostitve.
V interaktivni instalaciji uporabnik rešuje računske naloge različnih težavnosti in preko možgansko-računalniškega vmesnika (BCI) izbira pravilen odgovor. Ob vsakem pravilnem odgovoru ambientalna svetloba postane nekoliko toplejša in nagradi uporabnika s sproščujočim okoljem. Ob vsakem napačnem odgovoru pa ambientalna svetloba postane nekoliko hladnejša in s tem spodbudi uporabnika, da je bolj pozoren in osredotočen na reševanje nalog.

Mentorji:
prof. dr. Narvika Bovcon,
dr. Maša Jazbec,
Žan Rajšek.